V nasprotju z mednarodnimi praksami, nimamo vzpostavljenega strokovnega dialoga z državo in GEN energijo (v nadaljevanju investitor), kar je zelo neobičajno in tvegano za dolgoročne interese lokalne skupnosti.
Ob pomanjkanju stroke, razvoj usmerja politika
Ker bo projekt JEK2 dolgoročno zaznamoval prostor in razvoj Krškega, moramo preveriti vsa navedena dejstva, scenarije, razvojne učinke, prostorske in okoljske posledice posameznih predlaganih rešitev. Vzpostaviti moramo potreben odnos med strokovnim in političnim delovanjem, da lahko politika oblikuje bolj kakovostna stališča in sprejema odločitve, na podlagi neodvisnih strokovnih mnenj.
V Krškem takega razmerja žal nimamo vzpostavljenega. Lokalna politika je vključena v proces umeščanja projekta, brez lastne stroke in strokovnih podlag, brez katerih ni možna presoja ključnih trditev investitorja ali države. Zato so se zahtevna strokovna vprašanja preselila na raven političnih mnenj, zaupanja v posamezne akterje ali interpretacije pomanjkljivo predstavljenih informacij. Pri projektu takšnega obsega je to izjemno tvegano.
Izredna seja resno opozorilo
Pomanjkanje neodvisnih strokovnih podlag se je jasno pokazalo tudi na izredni seji občinskega sveta 16. februarja 2026, sklicane na temo aktualnega državnega prostorskega načrta za JEK2. Na seji je bilo občinskemu svetu predstavljeno, da JEK2 ni možno odmakniti od mesta, saj da obravnavana lokacija bliže mestu predstavlja edino realno možnost umeščanja projekta JEK2 v prostor.
Ker investitor na seji ni imel formalne pravice zahtevati besedo, je pobudo za dodatno utemeljitev izbora lokacije je podal občinski svetnik, zaposlen pri investitorju. Na govorniški oder je bil nato povabljen predstavnik uprave, ki je občinskemu svetu predstavil razlago prostorskih omejitev projekta, kot jih vidi investitor.
Problem ni v tem, da je investitor predstavil svoj vidik, pač pa dejstvo, da občinski svet ob tako najbolj pomembni odločitvi, ni imel na voljo nobene strokovne obrazložitve, s katero bi bilo lahko predstavljene trditve preveril. Predstavljene interpretacije investitorja so bile tako v razpravi predstavljene kot dejstva, čeprav niso bile podprte niti s strokovnimi študijami, niti z neodvisno strokovno presojo. Posledica je, da je bolj primerna lokacija za mesto sedaj izločena iz obravnave.
Dodatna težava z institucionalnimi prepletanji
Investitor pri pripravi prostorskih podlag sodeluje s prostorskim načrtovalcem Savaprojekt, kjer so ključni akterji povezani z vodlilnimi lokalnimi političnimi strukturami. Takšne povezave same po sebi niso nezakonite, ustvarjajo pa vertikalo vpliva, kjer se strokovne razlage, priprava prostorskih načrtov in politična podpora projektu, zelo prekrivajo. Pri projektu JEK2 mora biti standard ravno obraten. Če je vertikala vpliva že prisotna, je z vidika zagotavljanja interesov lokalne skupnosti, potrebnega več neodvisnega preverjanja in več strokovne robustnosti.
Investitor mora dvigniti strokovno raven dialoga
Podobno velja tudi za način komunikacije investitorja z lokalnim okoljem. V zadnjih letih je bil velik del sodelovanja z lokalno skupnostjo usmerjen predvsem v predstavitve projekta, javne dogodke in druge oblike promocije. Tak pristop lahko pomaga pri splošnem razumevanju projekta, ne more pa nadomestiti resnega strokovnega dialoga.
Projekt JEK2 bo lahko dolgoročno legitimiran le, če bo dialog z lokalno skupnostjo na visoki strokovni in profesionalni ravni. V lokalni skupnosti ne potrebujemo Power point predstavitev projekta. Nujna je preveritev strokovnih trditev investitorja skozi neodvisne analize in odprto strokovno razpravo. Ker trenutno takšen dialog ni vzpostavljen, smo prisiljeni na raven političnih mnenj in (pristranskih) interpretacij. To pa je neproduktivno tako za investitorja, kot za lokalno skupnost.
Nesorazmerje med zahtevnostjo projekta in pravicami lokalne skupnosti
Na to opozarja tudi obsežna ustavnopravna analiza sodelovanja lokalne skupnosti pri projektu JEK2, ki jo bomo podrobeje predstavili v naslednjem članku. Pripravljena in posredovana je bila na vlado RS ter pristojnemu ministrstvu, s ciljem, da se zagotovi potrebna vsebinska in strokovna raven sodelovanja. Analiza izpostavlja problematično nesorazmerje:
- Na eni strani imamo projekt, ki bo več kot sto let vplival na razvoj prostora, gospodarstva in okolja.
- Na drugi strani pa v lokalni skupnosti nimamo možnosti za sodelovanje pri oblikovanju ključnih odločitev.
Občinska uprava trenutno lahko zgolj mnenja in pripombe. Ta mnenja so pripravljena s strani uradnikov, ki niso specializirani za umeščanje jedrskih elektrarn. Imajo omejeno razumevanje glavnih vidikov projekta in nimajo zagotovljene strokovne podpore za preverjanje ključnih trditev investitorja ali državnih institucij, kar je običajna praksa v zahodni Evropi. Tako je sodelovanje sicer formalno omogočeno, dejanski vpliv pa omejen oz. onemogočen.
Mednarodne prakse kažejo drugačno pot
Podobni standardi umeščanja velikih jedrskih elektrarn v zahodni Evropi gredo v drugačno smer. Pri projektih gradnje jedrskih elektrarn je uveljavljan model zgodnjega in vsebinskega sodelovanja lokalnih skupnosti. Ta temelji na dostopu do informacij, možnosti neodvisne strokovne presoje in realni možnosti vplivanja na oblikovanje rešitev.
Tak pristop ni posledica politične kulture, omogočajo ga mednarodni pravni standardi. Načela Aarhuške konvencije in evropske zakonodaje poudarjajo zgodnje in učinkovito sodelovanje javnosti pri projektih, ki pomembno vplivajo na okolje in življenjski prostor ljudi. Ker so projekti izjemno zahtevni, mora biti temu primerna tudi raven sodelovanja lokalne skupnosti.
Čas za resen strokovni dialog
V tem trenutku projekt JEK2 še ni na točki, ko bomo morali v lokalni skupnosti zavzeti dokončna politična stališča, ali smo za projekt, kot ga predlaga investitor. Smo na točki, ko je nujno zagotoviti pogoje, da bodo kakovostna stališča za projekt sploh lahko nastala. Nujno potrebujemo resen strokovni dialog med državo, investitorjem in lokalno skupnostjo. Dialog, v katerem se ključna vprašanja, od prostorskih variant, tehničnih rešitev, ki imajo vpliv na okolje, obravnavajo na podlagi preverljivih strokovnih analiz. Dokler takšen dialog ni vzpostavljen, je tvegano pričakovati, da bomo tako v lokalni skupnosti, kot tudi lokalni politiki, lahko oblikovala stališča, ki so v dolgoročnem interesu mesta in občine Krško.
Naj povzamemo: Če želi država od Krškega odgovorno sodelovanje, mora najprej zagotoviti pogoje zanj. Projekt JEK2 bo dolgoročno uspešen le, če bo temeljil na odprtem, preglednem in strokovno robustnem procesu odločanja. Zato je naslednji korak jasen. Na projektu JEK2 potrebujemo manj promocije in več sodelovanja.