Premislek 1.del – Trenutek zrelosti

Pri dvigu kakovosti življenja v Krškem in okolici nimamo enostavnih odgovorov. Kakovost življenja je pogojena tako z infrastukturo, socialnimi programi in predvsem z načinom, kako trenutno delujemo kot skupnost oz. urbana sredina. Mesto in občina Krško sta danes v obdobju, ko so tovrstna vprašanja aktualna. Ta vprašanja pa ne stojijo pred nekom drugim, temveč pred nami samimi.

V Krškem smo navajeni razvoj mesta utemeljevati s prestrukturiranjem gospodarstva, z omejenim prostorom, zahtevno lego in poplavno reko, z degradirano industrijsko infrastrukturo sredi mesta, z izzivi odseljevanja perspektivnih kadrov in z raznimi omejitvami. Tako nam je lažje. Vse našteto so objektivni, a hkrati priročni razlogi, zaradi katerih se poglobljenemu razmisleku o prihodnjem razvoju dolgo nismo zares posvetili. Zato se nam zgodovina žal ponavlja, v podobnem vzorcu, ker si razvojna vprašanja običajno postavimo prepozno, ali pa si jih raje sploh ne postavimo. Žal se nam je to zgodilo že večkrat.

Stoletja nazaj se nam je zdel razvoj mesta ob poplavni reki Savi smiseln. Desetletja nazaj je bila težka industrija v mestu, vsaj glede logistike, praktična. Kakovost življenja v Krškem je posledično takšna, kot je vedno bila. Vedno smo imeli razloge in ob tem verjeli, da nimamo drugih alternativ. Danes si težko priznamo, da si drugih alternativ pogosto nismo niti želeli. Te bi potrebovale več razmisleka, več usklajevanja in bistveno več poguma.

Danes se nam enaka vprašanja vračajo v še zahtevnejši obliki, projektov JEK2, potrebne sanacije degradiranega območja VIpap, itd.. Ne prihajajo več posamično in postopoma, temveč hkrati, v nepredstavljivo velikem obsegu. V aktualnem obdobju se je znova pojavila skušnjava, da bi ravnali po znanem vzorcu: še en kompromis, še eno prilagajanje, še ena rešitev, ki bo za zdaj dovolj dobra. Toda vsak tak »za zdaj« pomeni, da posledice prelagamo na nekoga drugega. Na ljudi, ki tu živimo. Na lokalno skupnost in prihodnje generacije. Prav tu smo v preteklosti prepogosto dopuščali improvizacijo. Danes je na nas, da prepoznamo trenutek in se določimo, da odslej delamo na višji ravni, se usklajujemo in izbiramo premišljeno.

Vloga mestne občine in regijskega središča za Krčane ne sme biti samo formalni naziv. Gre za stanje naše zavesti. Za duh mesta, kjer razumemo, da z našimi odločitvami pomembno vplivamo na življenja ljudi in na širši razvojni prostor. Da dolgoročnih rešitev ne moremo sprejemati na podlagi praktičnih kompromisov ali finančnih koristi. Zato sta danes za nas ključni vprašanji, ali želimo uspešno razvijati vlogo regijskega središča in ali smo v Krškem pripravljeni nositi težo te ambicije.To zahteva več dela, več usklajevanja, bolj premišljene odločitve in manj izgovorov.

Kakovostna prihodnost mesta in občine se ne bosta zgodila sama od sebe. Zgodila se bosta takrat, ko bomo ponotranjli, da sta naša odgovornost.